Vljudno vabljeni v galerijo artKIT, kjer bo med 18. avgustom in 4. septembrom 2020, na ogled čardak/çardak v praznini, razstava kolektiva Un-war Space Lab, ki ga sestavljajo dr. Armina Pilav, Karla Crnčević in Servet Cihangiroglu.


Vabilo

Galerijski list

spletna stran: čardak/çardak na zaslonu

Razstava je rezultat programa Gostujočih rezidenc projekta Tvegaj sprememb, ki so se ga med oktobrom 2019 in marcem 2020 udeležili člani neformalnega kolektiva Un-war Space Lab. Za to priložnost se je kolektiv osredotočil na raziskovanje državnih mejnih sistemov in obmejnih infrastruktur, s poudarkom na tem, kako le-ti definirajo, vplivajo, manipulirajo, nadzirajo in uničujejo človeška življenja ter zaznamujejo okoliške pokrajine in vanje vpisujejo zgodovino nasilja. Kolektiv je na Malti, v Srbiji, na Hrvaškem, v Sloveniji ter v Bosni in Hercegovini ustvaril posebne prehodne prostore v obliki sestankov, specifičnih za posamezno lokacijo, pod imenom čardak/çardak. V te prostore je bilo vključenih precejšnje število različnih protagonistov in živih ter neživih elementov, odvijali pa so se v naravnih ali grajenih krajinah. V solidarnosti in sodelovanju z mnogimi ljudmi na poti je kolektiv zbral specifično avdio in vizualno gradivo, fotografije, najdene predmete, besedila, dokumente in rastline. Le-ti bodo predstavljeni na razstavi, ki jo premierno predstavljamo v galeriji artKIT.

V kontekstu trenutne vsesplošne družbene, politične, ekonomske in zdravstvene situacije ter problematike, ki jo ta projekt nagovarja, bo namesto uradnega odprtja razstave, v torek, 18. avgusta, na stolpu Železniške postaje v Mariboru predvajan kratki filmski esej kolektiva Un-war Space Lab. Predvajanje bo potekalo med 20.30 in 23. uro.

"Z našega vidika so prostorske in materialne značilnosti čardaka/čardaka podvržene spremembam glede na različna ozemlja, izbruhe pandemij, biopolitiko, percepcijo posameznika in dojemanje pripadnosti dani rojstni državi ali narodu. čardak/çardak je bil začasni prostor za naš način bivanja, nestalnega življenja med potovanjem po rezidenci. Naše sobivanje v čardaku/çardaku in srečevanje z drugimi je bilo nestalno, kratko in zaznamovano z dolgim seznamom nasprotujočih si okoliščin; varnih/nevarnih, zakonitih/nezakonitih, z ustvarjanjem/rušenjem podob o migracijah, odprtimi/zaprtimi srečanji, političnimi/apolitičnimi, v hrupu/tišini s seboj ali z drugimi. Zbirali smo specifične zgodbe o dogodkih in razlogih, zaradi katerih so ljudje bili in so še vedno prisiljeni v migracijo, to je predvsem zaradi vojn in drugih naravnih ali civilizacijskih katastrof, pomanjkanja dela v lastni državi, pomanjkanja virov kot posledica dolgoletnih procesov kolonizacije in izkoriščanja naravnih virov v različnih delih sveta.

V konfliktnih regijah seveda obstajajo primeri sodobnih čardakov: številne kontrolne točke med Izraelom in Palestino, droni, ki preletavajo mejo med ZDA in Mehiko za nadziranje in zaustavitev migracij v ZDA, termalne nočne kamere za opazovanje dogajanja na mejah Balkanske poti, prav tako pa tudi na slovenski in hrvaški meji, za nadzor in zaustavitev migracij v Evropsko unijo.

Oblikovanje lastnega čardaka na Hrvaškem, v Srbiji, na Malti in celo v Mariboru "v praznini" je poskus prikaza vsiljenega prostega prostora ljudem in njihovim aktivnostim, ki tvorijo nestalno družbo. Zbiramo se v medijskem prostoru, medtem ko ostajamo medsebojno povezana in hkrati decentralizirana skupina, ki se zaveda prehodnih območij. Z naseljevanjem le-teh, nasprotujemo fašističnemu redu pripadanja konstruktom nacionalne države in nenehnemu reproduciranju nasilja in vojne z vsemi mogočimi sredstvi, kljubujemo orožju, vojaški industriji, migracijskim zakonom, kapitalizmu in patriarhalni zlorabi narave in ljudi.
Beseda čardak/çardak izvira iz otomanskih časov in se nanaša na mejni nadzorni objekt postavljen v bližini rek, križišč, na robovih mest in strateških mejah. Stražni stolpi so bili nameščeni na analogni razdalji na mejah med Otomanskim cesarstvom in drugimi ozemlji. Stražarji v stražnih stolpih so lahko med sabo komunicirali s pomočjo svetlobnih ali zvočnih analognih signalov z namenom naznanitve nevarnosti. V podeželskih regijah med Hrvaško in Srbijo so čardak gradili in uporabljali za shranjevanje rumenega zlata – koruze – s kmetijskih polj. Čardak je prav tako ime za tradicionalno kamnito in leseno hišo za goste v regiji Šumadija v Srbiji.« (Un-war Space Lab)

Un-war Space Lab vodi Armina Pilav, raziskovalka na področju ekologije nasilnih prostorskih transformacij in predavateljica na oddelku za krajinsko arhitekturo Univerze v Sheffieldu. Za svoje raziskovalno delo Un-war Space, razvito na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem, je prejela individualno štipendijo sklada Marie Curie. Karla Crnčević je dramaturginja in filmska ustvarjalka, ki deluje v Reki in Zagrebu. Je ena izmed ustanoviteljev festivala Unseen, eksperimentalnega hibridnega festivala, ki poteka v Cavtatu od leta 2017. V svojem delu raziskuje politiko podob in zvoka skozi različne formate in delovne pogoje. Servet Cihangiroğlu se skozi svoje delo osredotoča na efemerno dokumentiranje sodobnega stanja vojn v Turčiji, medtem ko raziskuje lastne izkušnje in živi v zapletenih in konfliktnih okoljih. V svoji praksi se poslužuje telesnih interakcij ter različnih materialov v performativnih odnosih, fotografiji, videu, urbanih in zasebnih prostorih.

Produkcija: Društvo za sodobno umetnost X-OP

Podpora: Mestna občina Maribor. Razstava je del projekta Tvegaj spremembo (2016—2020), ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za javno upravo.