serija spletnih seminarjev / spletni pogovor
Hamza Aziz, Khalid Ali, Ana Dana Beroš, Aigul Hakimova, Un-war Space Lab: Karla Crnčević, Armina Pilav in Servet Cihangiroglu    

Čardak na zaslonu je spletni pogovor, ki združuje več pripovedi: Khalid in Hamza bosta govorila o svojih vsakdanjih izkušnjah z migracijami; Un-War Space Lab bo predstavil raziskovanje in dokumentiranje intenzivne obnove mej vzdolž balkanske poti, fizične zidove ter vzdržljivost migrantov na migracijskih poteh in mejah; Ana Dana Beroš bo na podlagi svoje umetniške rezidence leta 2019 predstavila sodobne "zadušene" migracijske pragove ob Rokavskem prelivu, med njimi (nekoč) zloglasni "Jungle" v bližini pristanišča Calais ter zgodovinsko militaristično infrastrukturo, akustična zrcala, ki so bila postavljena vzdolž britanske obale kot manifestacija predvojnih strahov v obdobju pred drugo svetovno vojno.

Aigul Hakimova se bo v svojem pogovoru osredotočila na prostore preživetja in pomen gibanja z vidika ljudi v gibanju. Eksternalizacijo meja doživlja kot vitalno politiko Evropske unije za nadzor nad migracijami in nasiljem na balkanski poti.

Čardak / çardak je začasen prostor, ki so ga novembra 2019 v Reki ustvarili člani Un-war Space Lab (Armina, Karla in Servet), v okviru Gostujočih rezidenc projekta Tvegaj spremembo (sledile so rezidence v Novem Sadu, Srbiji in na Malti).

"Na Hrvaškem, v Srbiji in na Malti smo raziskovali oblike in prepletenost izvajanja in transformiranja nasilja v povezavi z migracijami (ljudi) v različnih časovnih obdobjih in okoliščinah. Beseda čardak / çardak izvira iz časov otomanskega imperija in se nanaša na objekte mejnega nadzora v bližini rek, križišč, na robovih mest in strateških meja. V konfliktnih geografijah današnjega časa so sodobni čardaki številne kontrolne točke med Izraelom in Palestino, brezpilotna letala, ki preletavajo mejo med ZDA in Mehiko ter s tem skušajo nadzirati in ustaviti migracijo v ZDA, termografske kamere za nočno opazovanje na številnih mejah balkanske poti, tudi na slovenski in hrvaški meji, kjer želijo nadzorovati in ustaviti prehod v Evropsko unijo. Čardak / çardak smo zasnovali zase, da bi v njem živeli, pa tudi zato, da bi gostili "druge" in tako delili znanje o "začasnem" načinu življenja. Projekt je poskus oblikovanja začasne družbe, ki bi se zavedala tranzicijskih geografij ter naselila prostore, ki nasprotujejo fašističnemu pojmovanju pripadnosti konstruktom nacionalnih držav ter nenehnemu reproduciranju nasilja in vojne z vsemi možnimi sredstvi, od orožja, vojaške industrije, migracijskega prava, do kapitalizma in patriarhalne zlorabe narave in ljudi." (Un-war Space Lab)

Zvočni zapis spletnega seminarja:
https://soundcloud.com/user-942772342/x-op-webinar-series-cardak-on-screen

Khalid Ali: "Ime mi je Khalid Ali in prihajam iz Eritreje. Star sem 40 let. V Slovenijo sem prišel maja 2019. Svojo pot sem začel v Bolgariji, nadaljeval prek Srbije, prestopil v Bosno in Hercegovino, nato na Hrvaško in končno dosegel Slovenijo. V Slovenijo je bilo težko priti, vsaj desetkrat sem poskušal prestopiti mejo med Bosno in Hrvaško. Hrvaška policija nas je vsakič vrnila v Bosno, takšno zavračanje vstopa na meji je zdaj znano kot "pushback". Življenjske razmere v Bosni so bile zahtevne. S prijateljem iz Palestine sva več kot dva meseca spala in živela v kontejnerju blizu avtobusne postaje v Veliki Kladuši. Bilo je ledeno mrzlo, vode ni bilo, na koncu pa me je policija vrgla ven in me premaknila v uradni begunski center Miral. Hrvaški policisti so nas pretepali, nam pobrali vse, telefone, spalne vreče. Ničesar nismo dobili nazaj. Dan in noč so nas pustili stradati, v enem majhnem avtobusu se nas je gnetlo 25. Potem so nas odpeljali do meje z Bosno. Prišlo je še več policajev in naredili so nekakšen koridor, dve vrsti policajev, ena nasproti drugi. Eden za drugim smo se morali sprehoditi skozi ta koridor policijskih teles, medtem ko so po nas deževali udarci s pendreki iz obeh strani."

Hamza Aziz: "Ime mi je Hamza Aziz in prihajam iz Iraka. Avgusta bom star 19 let. Trenutno živim v azilnem domu v Ljubljani, v Sloveniji. Irak sem zapustil, ko sem bil star 15 let. Razmere v Iraku so bile nevarne, moja pot v Evropo pa še bolj tvegana, veliko je bilo ovir, meje med državami so bile zaprte. Iz Iraka sem prišel v Turčijo, kjer sem ostal dva meseca, od tam pa v Grčijo z ladjo. V Grčiji sem čakal eno leto in en mesec. Iz Grčije v Albanijo, iz Albanije v Črno goro in nato naprej v Bosno in Hercegovino. Skoraj eno leto in osem mesecev sem potem preživel v Bosni in 24-krat poskusil prečkati najprej hrvaško in nato slovensko mejo. Upam, da bom tukaj dobil dokončen odgovor in začel graditi svoje življenje v Sloveniji."

Aigul Hakimova je aktivistka, ki skrbi za organizacijo skupnosti. Deluje v Ljubljani, kjer od leta 2002 sodeluje v številnih samoorganiziranih gibanjih na področju migracij in avtonomnih prostorov. V zadnjih letih se ukvarja predvsem z vprašanji politične organiziranosti, odpora in skupnosti (gmajne). Rodila se je leta 1980 v Kirgiziji in se leta 2001 preselila v Ljubljano zaradi študija antropologije. Je članica pobude Infokolpa, ki opozarja na nezakonit kolektivni izgon beguncev iz Slovenije na Hrvaško in sodeluje v solidarnostnih mrežah vzdolž balkanske poti. Aigul je pravna zastopnica nevladnega združenja Kulturno Društvo Gmajna, ustanovljenega leta 2002, ki izvaja neprofitne dejavnosti na področju kulture, umetnosti, socialnega varstva in izobraževanja.

Ana Dana Beroš je samostojna arhitektka s sedežem v Zagrebu, četudi svojo prakso raziskovanja kontroverznih mejnih krajin pogosto opravlja tudi drugje. Njeno postdisciplinarno prakso sestavljajo elementi kuratorstva, založništva in arhitekturnega oblikovanja, pri čemer umetnost uporablja kot orožje za dekonstrukcijo hegemonistične podobe sveta in oblikovanje prostorov za vpogled v življenje izključenih. Njen kuratorsko-raziskovalni projekt Intermundia na temo migracij je prejel posebno omembo na Beneškem arhitekturnem bienalu (2014). Bila je gostujoča urednica znanstvene revije Life of Art na temo "Trans-migracije: psihogeografije praga" (2017). Ana Dana je članica kolektiva Un-War Space Lab.

Un-War Space Lab vodi Armina Pilav, raziskovalka na področju ekologije nasilnih prostorskih transformacij in predavateljica na oddelku za krajinsko arhitekturo Univerze v Sheffieldu. Štipendijo Za svoje raziskovalno delo Un-War Space, razvito na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem, je prejela individualno štipendijo sklada Marie Curie. Karla Crnčević je dramaturginja in filmska ustvarjalka, ki deluje v Reki in Zagrebu. Je ena izmed ustanoviteljev festivala Unseen, eksperimentalnega hibridnega festivala, ki poteka v Cavtatu od leta 2017. V svojem delu raziskuje politiko podob in zvoka skozi različne formate in delovne pogoje. Servet Cihangiroğlu se skozi svoje delo osredotoča na efemerno dokumentiranje sodobnega stanja vojn v Turčiji, medtem ko raziskuje lastne izkušnje in živi v zapletenih in konfliktnih okoljih. V svoji praksi se poslužuje telesnih interakcij ter različnih materialov v performativnih odnosih, fotografiji, videu, urbanih in zasebnih prostorih.

____

Spletni seminar je peti v seriji predavanj, pogovorov in delavnic, ki jo je Društvo X-OP zasnovalo v okviru projekta Tvegaj spremembo (2016—2020), v kontekstu trenutne globalne situacije pa se serija seli v digitalni prostor in sicer v obliki spletnih seminarjev oz. webinarjev. Do konca maja bomo tako prisluhnili in se pogovarjali z (mednarodnimi) gosti, ki delujejo na različnih področjih kulture, sodobne vizualne umetnosti, filma, arhitekture in izobraževanja, v svoji praksi pa skozi najrazličnejše in izvirne teoretske in praktične pristope obravnavajo teme sodobnih migracij, digitalne kulture, infrastrukture, politike in globalnih razmerij moči. Program bomo objavljali sproti, teden dni pred vsakim dogodkom.

Serija spletnih seminarjev je del projekta Tvegaj spremembo (2016–2020), ki ga sofinancirajo program Ustvarjalna Evropa Evropske unije, Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, Mestna občina Maribor in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.