Jože Slak – Đoka:
Nekoč smo se srečali
23. 08. — 14. 09. 2019
Jože Slak – Đoka je ob svoji razstavi Kmetske slike v Kibli leta 2012 povedal: »Moje slike želijo prikazati cerebralne koprene, ki meglijo naš pogled, onemogočajo razumevanje in komunikacijo med različnostmi ter povzročajo disociacijo, razpad družbenega organizma. Postali smo družba slepih, kar je posledica popolnega nerazumevanja bistvene vloge kulture v življenju družbenega organizma. Kultura je koža, ki drži skupaj meso, kosti in drobovino družbe.«
Igranje s formami, oblikovanje materialov, ples barv, melodije oblik, prepletanje abstraktnega in realističnih motivov je skladal v harmonijah čutnosti, zaznavnosti, napetosti in bobneče družbene angažiranosti. Igral je tolkala. In pisal. Kot je predvsem slikal, rezbaril, vnašal v svojo likovnost različne materiale, preizkušal nove tehnike, izdeloval in vedno – v vsem, kar je počel – ustvarjal. Kroj-razkroj in preobrazba organskega v anorgansko, v umetnino, ki seda in sega v prostor in ga napolni s svojo energijo, duhom in srcem.
Za svoje delo je dobil nagrado Zlata ptica (1981), Župančičevo nagrado (1993) in nagrado Prešernovega sklada (2007).
Ob odprtju razstave je Jožeta Slaka Đoko s koncertom počastila „njegova“ skupina SAETA (Miloš Bašin – tolkala, ljudska glasbila; Aleš Gasparič – flavte, okarina, piščali; Lado Jakša – pihala, klaviature; Boštjan Perovšek – računalnik, zvočna okolja). Na dogodku in v času razstave je bilana ogled tudi multivizija Lada Jakše o Jožetu Slaku - Đoki.
