Nič ni tako, kot srečati Damirja in njegovo glasbo v živo. Se zbrati na koncertu ter ga gledati in poslušati. Lahko tudi v obratnem vrstnem redu. Poslušati in gledati. Oboje naenkrat. Kot je njegova glasba izvirna in samosvoja, je njegov nastop oseben in neposreden. Čustven in udaren, angažiran in družben, intimen in naš. Nedvomno je eden najprepoznavnejših glasov, najboljših kitaristov in najneposrednejših poročevalcev sedanjosti, ki v intimnem reflektira splošno in obratno – v splošnem išče sebe. In nas … najde.

Prelevi se v vest, postane preizpraševalec stanj, raziskovalec občutij, ponazorjevalec resničnosti, opisovalec zaznanj, znanilec prikazni, komentator preteklosti, kritik sedanjosti in napovedovalec prihodnosti. Kot malikovalec glasbe in spoštovalec besede ju poveže v dramaturgijo lastne izkušnje, nepresušnega studenca čarobnega napoja, ki svojo ustvarjalnost zabije v spomin vsakomur, ki ga sliši. In gleda. Zaznava se zgodi sama od sebe. Nezavedno. Z vseh strani nas napadejo zvoki in verzi, ritmizirane pripovedi zavesti in podzavesti, hipne skice in monumentalna platna njegovega vokabularja in nepresušni studenci tonov.

Edini instrument, kitara, in edino glas tketa pajčevino skladb, ki so bolj nežne, kot morejo biti. Dihajo življenje in hropejo obstanek. Tukaj in zdaj. Vezenine zvokov in stavkov se v kovnici bluza in zgodb zlivata v jeklenih izjavah in izrazih, ki pridejo do izraza ob srečanju. Ko se vidimo. Tam se srečamo, da si povemo. Se odkrijemo. Se pokrijemo. Razstavimo in postavimo, da doživimo prvinskost glasbeno-besedne kopeli za srce. Telo je tako prisotno, duša pa nekje: tudi če je že zdavnaj razprodana, je prilika za odkup. Le slišimo.

Damir Avdić (1964), alias Bosanski psiho in Diplomatz, je v rodni Tuzli deloval v bendu Rupa u zidu, z njim izdal pet albumov, v zadnjih desetih letih pa tudi štiri samostojne albume (Od trnja i žaoka, Mrtvi su mrtvi, Život je raj, Mein Kapital), tri romane (Enter džehenem, Tiket za revoluciju, Na krvi ćuprija) in pesniško zbirko Kuda sestro. Leta 2007 je napisal glasbo za predstavo Branka Šimića Einkindunserezeit in jo sam izvajal. Po romanu Na krvi ćuprija je napisal monodramo Most na krvi (Glej), leta 2011 glasbo za dokumentarni film Totalni gambit, leta 2012 za igrani film Arheo v režiji Jana Cvitkoviča. Istega leta je s svojo glasbo sodeloval v predstavi Svinje (Glej) v režiji Renate Vidič. Avdić je eden izmed najzanimivejših pesnikov in glasbenikov Balkana. Na odru deluje z gibsonovko in marshallom kot živi norec v interpretaciji svoje težke,krvave in včasih neprijetne pesmi. Kot ustvarjalec glasbenih vsebin za gledališče in film je prejel najvišja priznanja in nagrade. Lani je dobil na 20. Slovenskem filmskem festivalu v Portorožu vesno za glasbo v filmih Ivan in Družinica, za tisto v uprizoritvi ljubljanske Drame Antigona pa na 52. Festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru Borštnikovo nagrado.

https://damiravdic.bandcamp.com/

Produkcija: Društvo za sodobno umetnost X-OP
Soorganizacija: KID KIBLA, Združenje za umetnost in avdio-vizualno produkcijo KODA MODRO
Podpora: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Maribor. Glasbeni cikel JUTRI je del projekta Tvegaj spremembo (2016—2020), ki ga sofinancira program Kreativna Evropa Evropske unije.